Poslovno odličnost dosega organizacija v javnem in zasebnem sektorju takrat, ko presega pričakovanja svojih partnerjev in odjemalcev, predvsem pa standardov in normativov, ki jih postavljata okolje in zakonodaja. Organizacije, ki delujejo po načelih modela odličnosti, so lahko voditelj in nosilec razvoja na svojem področju ter vzpostavljajo ter učinkovito upravljajo odnose z vsemi svojimi deležniki.
Vzpostavljanje celovite kakovosti poslovanja in delovanja zahteva tudi uvajanje sistema stalnih izboljšav. Samoocenjevanje je ključni del tega procesa. Z ustreznim pristopom in pripravami je možno v kratkem času brez znatnih dodatnih obremenitev delovnih procesov izvesti proces samoocenjevanja.
Sistem stalnih izboljšav z modelom odličnosti (Janja Sever Gombač, Dnevi slovenske informatike – 19. konferenca, April 2012, Portorož)
Vedno pogosteje se srečujemo z besedno zvezo odličnost poslovanja, kar pomeni, tako za organizacij zasebnega kot tudi javnega sektorja, predvsem (1) presegati standarde in normative, ki jih postavlja okolje, (2) biti voditelj in nosilec razvoja v segmentu ter (3) ter izpolnjevati oziroma presegati pričakovanja vseh deležnikov. Takšen položaj si lahko organizacije vzpostavijo predvsem z uvajanjem sistema stalnih izboljšav pri poslovanju. Takšen način snovanja delovanja organizacije podpira tudi model odličnosti, ki je primeren za uporabo v vseh vrstah organizacij ne glede na velikost ali panogo.
Predstavitev sistematično zasnovanega pristopa izvedbe samoocenjevanja in iskanja ter urejanja predlogov možnih izboljšav za vzpostavljanje sistema stalnih izboljšav ter doseganje trajnostnega razvoja določene organizacije. Orodje za samoocenjevanje omogoča udejanjanje modela v organizacijah s sistemom vprašalnikov, ki nadomestijo velik del samoocenjevalnega dela pri uvajanju sistema celovitega upravljanja s kakovostjo.
Spremljanje in merjenje uspešnosti je smiselno v okoljih, ki so pripravljena sprejemati ukrepe ob prepoznanih odmikih od načrtov (Rafko Medved, Finance, Maj 2011, Ljubljana)
Kako določati in dosegati merljive poslovne cilje. Na podlagi poslovne strategije z ustreznimi poslovnimi ter tehnološkimi rešitvami informacijsko podpreti oblikovanje poslovnega modela, ki je usmerjen v doseganje postavljenih merljivih ciljev. Dodana vrednost za uporabnike: (1) učinkovito spremljanje uspešnosti poslovanja in doseganja postavljenih ciljev, (2) usmerjanje poslovanja k postavljenim ciljem ter (3) podpora upravi in vodjem na vseh ravneh poslovnega odločanja.
S samoocenjevanjem na poti k odličnosti (Rafko Medved, Konferenca SZKO, Nov 2010, Portorož)
Zelo razširjen poslovni model EFQM združuje načela odličnosti v okvir, ki pomaga organizacijam pri ocenjevanju lastne sposobnosti doseganja postavljenih lastnih ciljev ter ohranjanja konkurenčnosti. Model je mogoče uporabljati na štiri načine. (1) Organizacija lahko model uporablja kot okvir, ki pomaga pri razvoju vizije in ciljev za prihodnost v otipljivi oz. merljivi obliki. (2) Organizacija lahko s pomočjo modela prepozna in sistematično proučuje naravo dejavnosti v kateri deluje – ključni dejavniki ter vzročno-posledična razmerja. (3) Model predstavlja osnovo EFQM priznanja odličnosti. (4) Model predstavlja diagnostično orodje ocenjevanja trenutnega zdravja/moči organizacije – uporaba modela kot diagnostičnega orodja je poznana tudi pod nazivom samoocenjevanje.
Razvoj sistema za spremljanje poslovne uspešnosti strank računovodske hiše Contall d.o.o. (Rafko Medved, Interno glasilo Contall, Jun 2008, N.Gorica)
V letu 2008 je podjetje Contall pristopilo k razvoju sistema, ki omogoča spremljanje poslovne uspešnosti strank računovodske hiše. S postopnim razvojem je oblikovana sodobna in celovita platformo za analize, planiranje in poročanje, ki pokriva potrebe strank.
Vloga kontrolinga (Rafko Medved, Srečanje Kontolerjev, Sep 2007, Portorož)
Podpora internim sistemom odločanja in poslovna vsebina IT sistemov upravljanja poslovne uspešnosti. Kontroling predstavlja vezno nit med samim informacijskim sistemom organizacije in sistemom upravljanja. Dobro zasnovan sistem kontrolinga se v organizaciji razvija kot nadgradnja osnovnim transakcijskim sistemom in izkorišča vso informacijsko moč sodobnih informacijskih sistemov z upravljanjem zajetih podatkov. Šele z jasno z opredeljeno poslovno strukturo pa lahko sodobna orodja informacijske tehnologije oblikujejo dodano vrednost v procesu sprejemanja poslovne odločitve – prepoznavanje prihodnosti in napovedovanje gibanj poslovnih veličin.
Miselni vzorci (Milena Majcen, Podjetnik, Nov 2003, Ljubljana)
Če v službi ali doma pogosto tičite v miselnih zagatah ob reševanju problemov in težav, lahko s preprosto metodo pomagate možganom, da po naravni poti kar sami poiščejo rešitev.