Tag Archive : izboljšav

rast1_m

rast1_mV preteklih letih delovanja smo pridobili dragocene izkušnje iz številnih projektov.

V različnih projektih smo skupaj z naročniki oblikovali dobre rešitve; predvsem na področjih aktivnega upravljanja poslovne uspešnosti (strateško in letno načrtovanje, spremljanje uresničevanja strategije s sistemom uravnoteženih kazalnikov, usmerjanje k dobičku, uvedbe kontrolinga – strateški in operativni nivo, upravljanja donosnosti izdelkov in strank, vodenje prodaje, strateško vodenje nabave, HRM – upravljanje razvoja kadrov, vpeljava ključnih poslovnih indikatorjev ter iskanje poti doseganja odličnosti in vzpostavljanje sistema stalnih izboljšav).

Pri iskanju rešitev se poskušamo primerjati z najuspešnejšimi in vključevati izkušnje širšega okolja najuspešnejših evropskih podjetij.rast2_m

RMC je v organizacijah sodeloval pri izvajanju projektov za različne ravni in različna področja managementa.

Vključeni smo bili v različne vrste projektov in smo tako sodelovali pri uvajanju izboljšav v vseh delih procesov vodenja – od zagotavljanja informacij, pa preko postavljanja sistemov odločanja, do spremljanja uresničevanja dogovorjenih akcijskih načrtov.

Podpora informacijske tehnologije pri izvajanju samoocenjevanja v izobraževalnih organizacijah (Janja Sever Gombač, Rafko Medved,  15. mednarodna konferenca IS2012: Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi, Oktober 2012, Ljubljana)

Poslovno odličnost dosega organizacija v javnem in zasebnem sektorju takrat, ko presega pričakovanja svojih partnerjev in odjemalcev, predvsem pa standardov in normativov, ki jih postavljata okolje in zakonodaja. Organizacije, ki delujejo po načelih modela odličnosti, so lahko voditelj in nosilec razvoja na svojem področju ter vzpostavljajo ter učinkovito upravljajo odnose z vsemi svojimi deležniki.

Vzpostavljanje celovite kakovosti poslovanja in delovanja zahteva tudi uvajanje sistema stalnih izboljšav. Samoocenjevanje je ključni del tega procesa. Z ustreznim pristopom in pripravami je možno v kratkem času brez znatnih dodatnih obremenitev delovnih procesov izvesti proces samoocenjevanja.

Preberi več >>>

Sistem stalnih izboljšav z modelom odličnosti (Janja Sever Gombač, Dnevi slovenske informatike – 19. konferenca, April 2012, Portorož)

Vedno pogosteje se srečujemo z besedno zvezo odličnost poslovanja, kar pomeni, tako za organizacij zasebnega kot tudi javnega sektorja, predvsem (1) presegati standarde in normative, ki jih postavlja okolje, (2) biti voditelj in nosilec razvoja v segmentu ter (3) ter izpolnjevati oziroma presegati pričakovanja vseh deležnikov. Takšen položaj si lahko organizacije vzpostavijo predvsem z uvajanjem sistema stalnih izboljšav pri poslovanju. Takšen način snovanja delovanja organizacije podpira tudi model odličnosti, ki je primeren za uporabo v vseh vrstah organizacij ne glede na velikost ali panogo.

Predstavitev sistematično zasnovanega pristopa izvedbe samoocenjevanja in iskanja ter urejanja predlogov možnih izboljšav za vzpostavljanje sistema stalnih izboljšav ter doseganje trajnostnega razvoja določene organizacije. Orodje za samoocenjevanje omogoča udejanjanje modela v organizacijah s sistemom vprašalnikov, ki nadomestijo velik del samoocenjevalnega dela pri uvajanju sistema celovitega upravljanja s kakovostjo.

Preberi več >>>

Spremljanje in merjenje uspešnosti je smiselno v okoljih, ki so pripravljena sprejemati ukrepe ob prepoznanih odmikih od načrtov (Rafko Medved, Finance, Maj 2011, Ljubljana)

Kako določati in dosegati merljive poslovne cilje. Na podlagi poslovne strategije z ustreznimi poslovnimi ter tehnološkimi rešitvami informacijsko podpreti oblikovanje poslovnega modela, ki je usmerjen v doseganje postavljenih merljivih ciljev. Dodana vrednost za uporabnike: (1) učinkovito spremljanje uspešnosti poslovanja in doseganja postavljenih ciljev, (2) usmerjanje poslovanja k postavljenim ciljem  ter (3) podpora upravi in vodjem na vseh ravneh poslovnega odločanja.

Preberi več >>>

S samoocenjevanjem na poti k odličnosti (Rafko Medved, Konferenca SZKO, Nov 2010, Portorož)

Zelo razširjen poslovni model EFQM združuje načela odličnosti v okvir, ki pomaga organizacijam pri ocenjevanju lastne sposobnosti doseganja postavljenih lastnih ciljev ter ohranjanja konkurenčnosti. Model je mogoče uporabljati na štiri načine. (1) Organizacija lahko model uporablja kot okvir, ki pomaga pri razvoju vizije in ciljev za prihodnost v otipljivi oz. merljivi obliki. (2) Organizacija lahko s pomočjo modela prepozna in sistematično proučuje naravo dejavnosti v kateri deluje – ključni dejavniki ter vzročno-posledična razmerja. (3) Model predstavlja osnovo EFQM priznanja odličnosti. (4) Model predstavlja diagnostično orodje ocenjevanja trenutnega zdravja/moči organizacije – uporaba modela kot diagnostičnega orodja je poznana tudi pod nazivom samoocenjevanje.

Preberi več >>>

Razvoj sistema za spremljanje poslovne uspešnosti strank računovodske hiše Contall d.o.o. (Rafko Medved, Interno glasilo Contall, Jun 2008, N.Gorica)

V letu 2008 je podjetje Contall pristopilo k razvoju sistema, ki omogoča spremljanje poslovne uspešnosti strank računovodske hiše. S postopnim razvojem je oblikovana sodobna in celovita platformo za analize, planiranje in poročanje, ki pokriva potrebe strank. 

Preberi več >>>

Vloga kontrolinga (Rafko Medved, Srečanje Kontolerjev, Sep 2007, Portorož)

Podpora internim sistemom odločanja in poslovna vsebina IT sistemov upravljanja poslovne uspešnosti. Kontroling predstavlja vezno nit med samim informacijskim sistemom organizacije in sistemom upravljanja. Dobro zasnovan sistem kontrolinga se v organizaciji razvija kot nadgradnja osnovnim transakcijskim sistemom in izkorišča vso informacijsko moč sodobnih informacijskih sistemov z upravljanjem zajetih podatkov. Šele z jasno z opredeljeno poslovno strukturo pa lahko sodobna orodja informacijske tehnologije oblikujejo dodano vrednost v procesu sprejemanja poslovne odločitve – prepoznavanje prihodnosti in napovedovanje gibanj poslovnih veličin.

Preberi več >>>

Miselni vzorci (Milena Majcen, Podjetnik, Nov 2003, Ljubljana)

Če v službi ali doma pogosto tičite v miselnih zagatah ob reševanju problemov in težav, lahko s preprosto metodo pomagate možganom, da po naravni poti kar sami poiščejo rešitev.

Preberi več >>>
 
Zakaj_SO

Zakaj_SOSistem stalnih izboljšav zahteva dobre upravljalske prakse in disciplino načrtovanja.

Če je samoocenjevanje nalog in rezultatov organizacije celostno, periodično in sistematično, si organizacija zagotavlja redno merjenje lastne uspešnosti in si postavlja izhodišča ponavljajočega/stalnega prepoznavanja možnih izboljšav.

Redno samoocenjevanje je del koncepta holističnega upravljanja s kakovostjo.


Ustvarjate organizacijo, ki:

  • razvija izdelke ter storitve z lastnostmi in na način, da so kupci pripravljeni več plačati vam kot vaši konkurenci;
  • ima program izdelkov ter storitev, katerih inovativnost se kaže v visoki dodani vrednosti na zaposlenega;
  • gradi uspeh na znanju in sistematičnem spodbujanju inovativnosti vseh zaposlenih;
  • v procesu upravljanja znanja kontinuirano pridobiva in izkorišča znanje vseh zaposlenih;
  • vse zaposlene kontinuirano spodbuja k dajanju predlogov za izboljšave izdelkov/storitev in procesov;
  • proces dajanja predlogov sistematično usmerja in nagrajuje;
  • racionalizira delo in pri zbiranju ter pri obravnavi predlogov za novosti ter izboljšave uporabljate sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo?

Verjetnost uresničitve vaših ciljev v sodelovanju z nami je velika, ker naše poslovne rešitve v ospredje postavljajo:

  • iskanje vzročno-posledičnih razmerij ključnih poslovnih veličin;
  • iskanje pogojev kontinuiranega uvajanja inovativnosti;
  • uvajanje upravljanja procesov z znanjem;
  • spodbujanje inovativnosti s skupinskim delom;
  • uporabo tehnik za spodbujanje ustvarjalnosti;
  • zbiranje in uresničevanje predlogov za izboljšave pri vseh zaposlenih.
illustration-Converted

illustration-Converted
Že po prvem samoocenjevanju je mogoče začeti oblikovati sistematično zasnovan pristop k vzpostavljanju sistema stalnih izboljšav.

Močna podpora pri prioritetnem razvrščanju ter izboru predlogov izboljšav in pri pretvorbi predlogov v projekte, ki imajo opredeljen akcijski načrt, nosilce ter dinamiko izvajanja.

Vključevanje vseh zaposlenih v proces oblikovanja akcijskega načrta na poti odličnosti.


Ustvarjate organizacijo, ki:

  • redno izvaja samoocenjevanje po modelu poslovne odličnosti EFQM in s sistematičnim pregledom išče področja možnih izboljšav;
  • svojo uspešnost meri z ocenjevanjem dejavnikov in rezultatov po modelu poslovne odličnosti;
  • v ocenjevanje vključuje širok krog sodelavcev;
  • o doseženih rezultatih in o ukrepih za nadaljnja izboljšanja obvešča vse sodelavce
  • se usmerja v doseganje odličnih rezultatov pri zagotavljanju kakovosti, cenah, hitrosti dobav, prilagodljivosti in inovativnosti;
  • ima sodelavce z jasnimi cilji, s katerimi se istovetijo in imajo odlično znanje ter poznajo svoje ključne kompetence;
  • redno primerja svojega poslovanja z najboljšimi;
  • promovira in udejanjajo kulturo stalnega napredovanja;
  • ima organizacijsko kulturo, ki spodbuja prenašanje znanja in odgovornosti preko vseh nivojev;
  • je usmerjena k strankam ter povezana z vsemi deležniki – uporabnik, zaposleni, dobavitelji, širša skupnost, lastniki kapitala;
  • sistematično deluje na odpravljanju vseh aktivnosti, ki ne prinašajo dodane vrednosti;
  • se zaveda pomembnosti kakovosti življenja zaposlenih;
  • vzpodbuja iskanje predlogov in novih pristopov ?

Verjetnost uresničitve vaših ciljev v sodelovanju z nami je velika, ker:

  • model odličnosti razumemo kot najbolj celovit in hkrati splošen okvir poslovanja, ki je primeren za holističen pregled rezultatov in procesov;
  • presoje poslovanja po modelu ne razumemo kot ocenjevanje poslovanja temveč kot proces načrtovanja izboljšav;
  • prizadevanje za pridobitev čim višje ocene razumemo kot način merjenja napredka;
  • uporabljamo metodologijo, ki jo dopolnjujejo najboljše prakse in jo dopolnjujejo praktične metode za trajnostni razvoj podjetja na vseh področjih;
  • uporaba rešitve zagotavlja načrtovanje sprememb in zato je pripravo potrebnih zmogljivosti enostavnejša;
  • metodologija omogoča primerjavo podjetij znotraj skupine ali z najboljšimi v svetu;
  • je z uporabo metodologije strategija razvoja razumljivejša in učinkovitejša za vsako podjetje.